Noč počasi pada na mesto,
ulice so tihe kot prej,
a v meni še vedno odmeva
tvoje ime, kot nežen refren.
Koliko besed sva pustila
nekje med ponosom in dnem,
koliko pogledov izgubljenih
še vedno išče tvoj objem.
Ines, če me še kdaj zaslišiš v vetru,
to je srce, ki te kliče nazaj.
Nisem pozabil tvojega nasmeha,
niti topline, ki si jo dala mi v dar.
Ines, čeprav sva se v tišini izgubila,
v meni še vedno gori ta luč –
da nekje med zvezdami časa
spet najdeva pot drug do drugega.
Morda je življenje prehitro
razneslo najine sanje v noč,
a nekaj v meni še vedno verjame,
da ljubezen ne izgine kar proč.
Ines, če me še kdaj zaslišiš v vetru,
to je srce, ki te kliče nazaj.
Nisem pozabil tvojega nasmeha,
niti topline, ki si jo dala mi v dar.
Ines, čeprav sva se v tišini izgubila,
v meni še vedno gori ta luč –
da nekje med zvezdami časa
spet najdeva pot drug do drugega.
音樂風格
balkan pop ballad, emotional love song, male vocal, piano, orchestra, slow tempo, dramatic chorus